01. december 2011

Zgodba Marimekko

Marimekko je zgodba o kreiranju blagovne znamke. Je zgodba nadarjenih oblikovalk, ki so se zavedale pomena in nalog dediščine pri oblikovanju sodobnih identitet  in s tem oblikovale identiteto podjetja ter njegov vzpon od lokalne tekstilne tovarne do mednarodno priznane blagovne znamke.

 Marimekko je bil ustanovljen leta 1951 v Helsinkih na Finskem po zamisli karizmatične in vizionarske Armi Ratia (1912-1979), ki še danes velja za eno najuspešnejših finskih podjetnic. In z gotovostjo lahko trdimo,  da je Marimekko bržčas najbolj odmevno ime na področju tekstilnega tiska.

Ime Marimekko – zelo izvirno, igra črk. Armi je svoje ime premetala v »Mari« , finska beseda »mekko«  pa v dobesednem prevodu pomeni »obleka« –  skupaj »Marimekko«.  Ta prepoznavna oblikovalska hiša je doživela vrhunec v  šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je pomenila oblikovalsko senzacijo, ki se je razširila po svetu. Je eno prvih tekstilnih in modnih podjetij v povojnem obdobju in kasneje. Izrazito veliki, pisani tekstilni vzorci in nekonvencionalno krojena konfekcija so prinesli barvitost in neformalnost v siceršnje oblikovanje in svet mode.
Marimekko je neločljivo povezan s Finsko, kar je podrobno načrtovala Armi Ratia. Izdelki so bili poimenovani s finskimi imeni, tekstilnim vzorcem so bili za zgled historični motivi, obleke pa so vsebovale prvine tradicionalnih finskih oblačil.
Prepoznavno vizualno identiteto podjetja so v vseh naslednjih desetletjih ustvarjale izjemno nadarjene oblikovalke, ki so predstavljale novo povojno generacijo delavnih in ambicioznih žensk. V vsej zgodovini Marimekka so o njegovi ideologiji in estetiki odločale ženske z Armi Ratio na čelu; ta je že v zgodnjih letih povabila in  pridobila obetavne mlade oblikovalke – Maija Isola, Annika Rimala, Vuokko Nurmesniemi. Stopanje žensk na vodilne položaje v finskih podjetjih je postopoma ustvarilo bolj sproščene delovne odnose, kar je prineslo in gojilo atmosfero sproščene ustvarjalnosti. Tak koncept je značilen tudi za Marimekko. Sodelovanje med Ratio in dovzetnimi, naprednimi oblikovalkami je prineslo nastanek koncepta novega življenjskega sloga, oblačilno udobje in preproščino "Marijinih oblek" (kakor nekateri tudi prevajajo ime Marimekko). Svojih potiskanih tekstilij niso tržile le s preprostimi oblekami, ki so presegale sezonske trendovske usmeritve, ampak tudi z dekorativnim stanovanjskim tekstilom za pohištvo (prti, zavese, posteljnina, krpe).  Drugačnost, nadčasovnost, a svežino dizajna so zagotovile s prefinjenim prepletom naravnih motivov in vzorcev s finskih tradicionalnih oblačil, z združevanjem grafičnih tiskarskih tehnologij in tekstila ter z navezovanjem na likovno umetnost takratnega časa in trendov, kot sta pop art in op art. 
Pomembno vlogo v razvoju Marimekko pomeni sodelovanje z ameriškim arhitektom in trgovcem Benjaminom C. Thompsonom, ki jim je odprl vrata na ameriški trg. Tako so že leta 1960 prodali osem oblačil  Jacquelini Kennedy, ta pa jih je nosila med predsedniško kampanjo njenega moža Johna F. Kennedyja. V ta par pa so bili takrat uprti pogledi vseh medijev, tako televizijskih kot časopisnih.
Vrhunec svetovne slave je Marimekko doživel v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so se njihovi dizajni pojavljali praktično v vseh pomembnih revijah za modo in notranjo opremo. Že v šestdesetih letih se je dejavnost podjetja razširila na arhitekturo oziroma oblikovanje celostne notranje stanovanjske opreme. Tako so z arhitektom Aarnom Ruusuvuorijem  leta 1966 zasnovale eksperimentalno stanovanjsko enoto Maritalo ("Marijina hiša"). Na prelomu  šestdesetih in sedemdesetih je Ratia k sodelovanju povabila tudi japonskega oblikovalca Katsujija Wakisako in s tem tudi sama zabeležila primerljivost finskega in japonskega nacionalnega dizajna s čistimi linijami ter prepletom tradicije in sodobnosti. Pravočasno  se je Marimekko prilagodil tudi novim revolucionarnim gibanjem v družbi in ponudil linijo unisex iz strojno tkanega bombaža.
Podjetje je s smrtjo Armi Ratia  (leta 1979)  izgubilo glavno gonilno silo. To in skandinavska finančna kriza v začetku devetdesetih let bi ga skoraj ugonobila.  Ko se je uspešna lastnica oglaševalske agencije Kirsti Paakkanen  upokojila, jo je zamikal nakup Marimekka in ga z odkupom leta 1991 rešila.
Ob navdihu je vse svoje znanje in modrost usmerila v Marimekko. Na njeno srečo se je istočasno spreminjal tudi čas. Najprej so nazaj na ulice prišle platnene torbe. V tujini je bilo vedno jasno kdo je Finec, saj je imel na ramenih platneno torbo. Sledilo je retro obdobje, ko so zopet oživela šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Ljudje so si spustili lase in si nabrali cvetlice, razcvetel pa  se je tudi Marimekko s Paakkaneno na čelu. V novem tisočletju je vodenje prevzel Mika Ihamuotila. Vajeti modnega oblikovanja pa je prevzel Samu-Jussi Koski, ki ohranja prepoznavnost in izjemnost Marimekkovega dizajna.  V tem času je njegova prepoznavnost narasla predvsem po zaslugi kultne nanizanke Sex and the City (bikini, obleka, prti).

Na koncu lahko rečemo,  da Marimekko  odraža množico asociacij in dvojnosti, ki označujejo njegovo estetiko: tradicionalno in moderno, ruralno in urbano, nacionalno in mednarodno, naravno in tehnološko.  Kot zaščitni znaki Marimekka pa se pojavljajo veliki, pisani tekstilni vzorci, čiste, preproste oblike, organske linije in razkošna paleta skladnih barv.

Design Magram

Ljudje ne kupujejo samo stanovanjske opreme.
Ljudje urejamo svoj svet.
               

Pohištvo ni le del prostora, v katerem dnevno bivamo, temveč odločujoče izraža našo osebnost in način življenja ter s svojim vrhunskim designom in s kakovostjo materialov postaja hkrati udoben in zdrav bivalni prostor.